Vztrajnost vs. trma

Vztrajanje kot lov na izkušnje, spremembe, srečo, tek čez ovire, prečkanje ciljev, … Včasih pa se zgodi, da vztrajanje preide v “trmo” in neskončno število poskusov v stvari pri katerih že na začetku veš, da bi moral izbrati drugo pot. Razum te vodi v eno smer, srce si želi v drugo. Preteklost jemlješ kot izgovor za sedanjost in izkušnje ti dajejo krila za prihodnost, srce pa pravzaprav za vedno ostane neizkušeno… Misliš, da veš in veš, da moraš misliti če hočeš kaj spremeniti. Potrditve in iskanje resnice pri drugih prinašajo strah pred resnico. Resnica pomeni krivdo. Krivda spreminja samozavest. Vse to prinaša spremembe. Padeš v začaran krog in dokler ne dojameš, da ovčarstvo ne prinaša sprememb, mine nekaj časa…

Jaz…

Včasih skočim v bazen. Z namenom. Na dnu opazujem modrino, ki me obkroža. Nadnaraven občutek je ko tihi mehurčki povzročajo glasne odmeve, ti pa čakaš, da te bo narava premagala. Počasi začne zmanjkovati kisika, ampak hočem ostati dlje,… Vztrajam dokler mišice ne postanejo mehkejše in takrat se z nežnim odrivom poženem v realnost in priznam naravi zmago. Tisti občutek nemoči je enak kot vztrajanje na poti, kjer ni ne ovir, ne križišč, ampak samo poplava neiskrenih izbruhov in ljudi, ki nočejo videti luči. V deželi otopelosti, kjer je vseeno če si, ali pa vseh enostavno ni, …

Razum deluje. Srce je odsotno. Čeprav dihaš nad površino še vedno sediš na dnu bazena v stanju, kjer si raje negiben, kot da bi svežim atomom dovolil, da ti spet razširijo pljuča in dajo možnost zaplavati. Močno. Pogumno. Ko si dovoliš, TA trenutek postane sreča.

Razum deluje, srce začne plimovati in vsak posamezen val nas začne nositi v pravo smer. Čutiš?

Thanks for sharing. <3

4 Comments.

  1. Romina

    Se popolnoma strinjam, Tom.

  2. Tom

    Srece ni na cilju, sreca je na poti.

  3. Nada

    Všeč mi je tvoj stil pisanja.

    Lepa spletna stran.

    lp
    Nada

  4. Sara

    Love it…

Leave a Comment.