Vse bo ok

Hej, ti. Ali kdaj sediš v tišini in se sprašuješ? Zares premišljuješ. O smislih. O sebi. Življenju. Svetu. Mogoče življenje raje opazuješ iz varne distance? Mogoče tvoje prazne liste packajo samo naključni, mimoidoči ljudje? Je resnica zate samo to kar kaže TV? Huh, iskreno upam, da ne.

“Vse bo ok.”

Včasih dolgo časa ne bo. Včasih zariješ z glavo v Marianski jarek in ne znaš ven. Ne zmoreš. Včasih te piškoti na poti popeljejo k zmoti. Včasih si umetno ustvariš šum, da zaposliš svoj um. Včasih je težko zašiti že gumb, kaj šele srce.

Življenje se zgodi.

Ne čaka. Hiti. Nekdo se jutri več ne zbudi. Nekdo te razočara. Srce se razpara. Potres ti tla spodnese. Prijatelji se poslovijo. Odnosom rečeš adijo. Ni organizirane poti, ki bi te z lahkoto vodila čez potoke solz, reke krvi, strup ljudi.

Vem, včasih je iz resnice težko ustvarit inspiracijsko nalepko za na steno.

Svet je krut.

Ne bodi tudi ti. Ne bodi kot luč, ki je ugasnila, ker ji je zmanjkalo kilovatov, amperov, moči, luči, skrbi, … Poskrbi, da nama ostane v vetru toplo, ker drug drugemu drživa roko. Pa še bolj zabavno je in bo.

Počasi sleči srce.

Odkrij delček za delčkom in ga postavi na prepih. Dovoli, da te zazebe. Ker ti je mar. Za vsak korak. Ne samo svoj. Ker se trudiš.

Razmisli, pomisli. Vedno znova. Ne samo zase, nase. Bodi. Vsak trenutek. Daj, podri zidove okrog sebe. Požagaj vse konzervativne ovire, ki so ti jih nabijali skozi življenje. Ne, ni prepozno.

Zadihaj. Končno zadihaj. Vsak dan lažje. Hitreje. Čuti. Začuti. Močneje. Ne samo sebe. Teči. Vztrajaj. Včasih, … hodi. Vedno naprej. Potrudi se. Ne bremzaj.

Ne nehaj.

Ustvarjaj lepša jutra. Že danes! ❤

Thanks for sharing. <3

Leave a Comment.