Vsak dan vstajamo z željo po sreči. Po tem, da se bomo z nasmehom na ustih zbudili, jedli najbolj okusno kosilo, se z roko v roki sprehajali po sončnih poteh in zvečer ob pogledu na zvezde zaspali. In vsak napačen pogled, vsak napačen razgled nas lahko spravi iz tira. Ker ni tako kot smo si zamislili, da bo šlo. Lahko namreč. Vsaka kritika nas lahko dotolče in vsaka dodatna ovira nas lahko dokončno potolče. Ne, včasih res ni lahko plezati po drevesih in s strahom v glavi upati, da se veja ne bo polomila. Zaspati z mislijo, da hočeš priti na vrh drevesa. Danes! Takoj! Pa čeprav brez sape. In sam. Tam je cilj. Sreča! Denar? Izkušnje! In bum. Drevo je osvojeno. Prvo, drugo, tretje. Vedno več jih je v vrsti. In ne. Še vedno se vam kri hitreje ne pretaka. Še vedno ura z isto hitrostjo tik-taka. Še vedno je mlaka samo mlaka. In še vedno vam to, da se vam v najdražjem bazenu rit namaka nič ne pomeni.
This post was published in: All, Blogand is tagged as: sanje, sreča, življenje
It has 2 Comments »
