Kapljice

Sonce in veselje. Dež in jok?

Pridejo dnevi, ko se zemlja zatrese in oblake z dežjem prinese. In pridejo trenutki ko tudi v ozračju na negativnost nanese.  Po vsakem dežju bo posijalo sonce. In vsaka nevihta bo pregnala oblake. Dež bo spral vso umazanijo, ki se je že trdo zažrla v tla. Upanje, za katerega smo 5 minut nazaj mislili, da je zgolj ideal,  ponovno vzklije.

Kapljice, ki glasno in vztrajno trkajo na moje okno pa se mi zdijo v tem trenutku čisto tihe… Z nežno pesmijo v meni prebujajo domišljijo, ki se skupaj z njimi zliva v neskončnost. In na tej neskončno dolgi poti najdem toliko zanimivih stvari. Toliko zanimivih odsevov. Na preteklost in prihodnost. Toliko spranih trenutkov za katere se je včasih zdelo, da jih nič ne more premakniti. Ljudi, ki jih zaradi kapljic več ni. In mokrih kril, ki ne morejo vzleteti. Nagajivih oči, zaradi katerih kapljic več ni. In nasmehov, ki magično zbrišejo zadnje sledi najbolj slanih kapljic.

Pridejo dnevi, ko me nad mehke oblake zanese. In takrat skupaj s kapljicami počasi padam… Ko se dotaknem zemlje sem do kosti mokra.  Uh, vse sanje mi še vedno noro dišijo. Lepo je sanjati, še lepše je sanjam slediti podnevi. Zato vem, da se bom posušila. Skupaj s kapljicami rišem pot svojega življenja. Včasih mi od toliko barv začnejo krvaveti oči, vendar mi je vseeno toplo pri srcu, ker je lepo packati. Kjerkoli, kakorkoli in kadarkoli!

Thanks for sharing. <3

Leave a Comment.